Ryćerjo

Někotři zajimuja so jara za srjedźowěkowske stawizny a při tym tež za žiwjenje ryćerjow. Wojerske wuhotowanje tajkeho ryćerja wšak je woprawdźe zajimawa wěc, ale kak wopisujemy je w dobrej serbšćinje? Najprjedy raz je wažne, zo je ryćer porjadnje škitany před atakami nadběhowarja. Za to trjeba wón brónidło abo brónjenc. Tak prajimy serbsce za „Rüstung“, dalši móžny serbski wuraz je železny kabat. Wosebita warianta brónidła je tak mjenowany „Kettenhemd“. Je to serbsce potom rjećazowa košla? Poprawom so mi tute pomjenowanje prawje njelubi, wšak njewobsteji tajki škit z rjećazow, ale z wójmidłow, kiž su na wjacorych bokach ze sobu splećene. Tak bychmy prajić móhli, zo je to plećena železna abo woclana košla, chiba tež plećena groćana košla, kaž praji so w čěšćinje („drátěná košile“). Na hłowu ryćerja słuša potom brónidłowy nahłownik, kiž škita tež mjezwočo a ma wizěr, kiž hodźi so wočinić. Dale je wězo trěbny škit abo tarč – „der Schild“. Za nadběh pak ma ryćer hlebiju – „die Lanze“ a mječ – „das Schwert“. Hdyž sej to takle předstaju, kelko je tajke železne wuhotowanje wažiło, myslu sej, zo su ryćerjo dyrbjeli być derje treněrowani sportowcy, zo bychu so pod ćežu brónidła scyła hibnyć móhli, zabywši wojować abo so zakitować.

S. Wölkowa

Themen: Sorbische Entsprechungen für deutsche Wörter

Schlüsselwörter: Substantiv

Wörter: ryćer, Ritter, Kettenhemd, Rüstung, Lanze, Schwert, mječ, hlebija